Poliol fosfat

Fosfatni poliol je nekakšna kemična snov z molekulsko formulo po4hr1r2.

bistvene informacije

Kitajsko ime: poliol fosfat

Poliglicerol fosfat

Molekulska formula: po4hr1r2

Videz: brezbarvna ali rumena prozorna tekočina

Drugo ime: polieter fosfat

N1, N2 in N3 so lahko 0 oziroma 1.

Fizikalno-kemijske lastnosti tega oddelka so naslednje:

Poliol fosfate lahko razdelimo na dve vrsti: tip A je polioksietilen eter fosfat, ki je rjava pasta; tip B je poliol fosfat, ki vsebuje dušik, mešanica polihidroksi spojin, ki je črna viskozna tekočina. Topnost običajne organske fosforne kisline v vodi se zmanjšuje s povečanjem števila atomov ogljika R alkila. Tako monoestri kot diestri fosfatnih estrov so kisli in lahko razgradijo vodikove ione v vodni raztopini; v alkalnem mediju se ta razgradnja pospeši. Čeprav je počasnejši od polifosfata, ga je enostavno hidrolizirati pri višji temperaturi in alkalnih pogojih. Stopnja hidrolize je 10-krat večja od tiste v nevtralnem mediju. Ko pride do hidrolize, bosta korozija in inhibicija vodnega kamna izgubljena. Nastali fosfat se lahko poveže s kalcijevimi ioni v vodi in tvori kalcijev fosfatni kamen z minimalno topnostjo.

Zložljiva sestava urejanje tega odstavka

Na splošno se glicerol oksidira s fosfatom in nato zaestri s fosfonsko kislino. Reakcija oksidacije glicerola je naslednja: mešanje glicerola s kavstično sodo v prahu, segrevanje na 150 ℃ pod zaščito inertnega plina in nato dodajanje etilen oksida etilen oksidu v skladu z molskim razmerjem etilen oksida proti glicerolu 2:1, in vzdrževanje temperature 150-160 ℃. Ko dodamo etilen oksid in ga pustimo nekaj časa (npr. 1,2 ure), lahko štejemo, da je etilacija glicerola s kisikom končana. V tem procesu dodajanje kavstične sode predstavlja približno 0,1 % celotne količine glicerola in etilen oksida. Fosfonatno zaestrenje polioksietilen etra in glicerina smo izvedli v reaktorju v masnem razmerju 4,5:1, predhodno segretem na 50 ℃, nato pa smo v reaktor postopoma dodajali fosforjev pentoksid v skladu z masnim razmerjem fosforjevega pentoksida / polioksietilen eter glicerola. 1:1,1 ~ 1,2, temperatura pa ni bila višja od 125 ~ 135 ℃. Po dodajanju fosforjevega pentoksida material v reaktorju po določenem času postane prozoren, kar pomeni, da je postopek zaestrenja zaključen. Dodajte vodo, da ohladite fosfat na zahtevano koncentracijo za stanje pripravljenosti. Sintetična pot je naslednja:

Pri segrevanju r-0h + H3PO4 nastane r-h2po4 + H20

(R-0) 2po2h + H2O smo pripravili s segrevanjem 2R OH + H3PO4

Ro-pcl4 + 3H2O reagira v r-h2po4 + 4hcl

Etilen glikol, etilen glikol monoetil eter, polioksietilen eter, glicerol in trietanolamin smo segreli na 75-85 ℃ med mešanjem in nato počasi dodajali fosforjev pentoksid. Po dodajanju fosforjevega pentoksida je bila reakcijska temperatura 1-2 uri nadzorovana pri 130-140 ℃. Dodali smo vodo, da smo ohladili mešanico produkta fosforne kisline, da smo dosegli pričakovano preskusno rezervo. Razmerje reaktantov je bilo trietanolamin, najboljša reakcijska mešanica pa je bila 60:40 ~ 40:60 (masno razmerje). Optimalno masno razmerje etilen glikola, etilen glikol monoetra in polioksietilen eter glicerola je 1:4:4. Etilen glikol monoetil eter lahko dodamo dvakrat, enega dodamo skupaj z etilen glikolom in polioksietilen eter glicerinom pred reakcijo, drugega pa med zadrževalnim časom 140 ℃.

Strni urejanje meril kakovosti za ta odstavek

Glejte tehnične zahteve, navedene v industrijskem standardu hg2228-91

projekt

kazalo

Vsebnost trdne snovi % ≥ petdeset

Vsebnost skupnega fosforja (izračunano s PO4) % ≥ trideset

Izračunano z vsebnostjo PO4 ≥ petnajst

PH (1% vodna raztopina) 2,0-3,0

Metoda zaznavanja zgibanja urejanje tega razdelka

Test je bil izveden po metodi, določeni v standardu hg2228-91.

Izdelki razreda a vsebujejo organske fosfonate (vključno z organskimi mono in bisfosfonati) in fosforjev pentoksid (ki tvori anorgansko fosforno kislino z vodo), ki jih je mogoče kontinuirano titrirati z metodo nevtralizacije.